APDEJT.si

Število Palestincev, ki so umrli zaradi lakote in podhranjenosti v Gazi, je doseglo 217, med njimi je 100 otrok. Organizacija Save the Children je smrt otrok označila za sramoto, agencija UNRWA pa je opozorila, da že več kot 150 dni ni mogla dostaviti pomoči v Gazo.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je obsodil sovražnost protikubanskih politikov v Združenih državah Amerike do kubanskih migrantov, ki ohranjajo vezi s svojo domovino. Opozoril je na preklic začasnega pravnega statusa za več kot 350.000 Kubancev, Haitijcev, Nikaragovcev in Venezuelcev s strani Trumpove administracije. Hkrati pa kubansko-ameriški podjetnik Michael B. Fernández v Miamiju vodi milijonsko kampanjo za podporo migrantom in kritiko migracijskih politik Trumpa.

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je zahtevalo, da se glavni tožilec Karim Khan izloči iz preiskave o zločinih proti človečnosti v Venezueli. Razlog za to je navzkrižje interesov, saj je Khanova svakinja Venkateswari Alagendra zaposlena kot odvetnica pri vladi Nicolása Madura. Sodišče meni, da obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v Khanovo nepristranskost v tem primeru, glede na njegovo družinsko, strokovno in hierarhično povezavo z Alagendro.

V Maleziji so potekali prvi krogi pogovorov med tajskimi in kambodžanskimi uradniki o podrobnostih prekinitve ognja, ki je bila dosežena prejšnji teden po petih dneh napetosti ob smrtonosnih spopadih na meji.

UNICEF je opozoril, da je zaradi nasilja v Sudanu ogroženih več kot 600.000 otrok, ki trpijo zaradi podhranjenosti in grožnje kolere. Ponovili so, da je zaradi širjenja kolere v Severnem Darfurju ogroženih več kot 640.000 otrok.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesnih goljufij je sprožila burne odzive in razprave. Čeprav brazilski pravniki trdijo, da je obsodba Uribeja temeljila na pravnih podlagah in da je sodnica pokazala pogum pri odločitvi, je kolumbijski predsednik Gustavo Petro kritiziral veleposlaništvo ZDA zaradi vmešavanja v kolumbijsko pravosodje, kar kaže na zaostritev diplomatskih odnosov.

Predsednica Sheinbaum je razkrila, da je v ameriškem zaporu, znanem kot 'Alcatraz aligatorjev', pridržanih 30 mehiških državljanov. Mehiška vlada je diplomatsko že zahtevala deportacijo dveh bratov. Medtem uradni podatki ZDA kažejo, da so več kot 80 % obsojenih zaradi trgovine z drogami, vključno s fentanilom, ameriški državljani. Kljub obtožbam proti Mehiki večina zasegov in aretacij na meji vključuje ameriške državljane, kar nasprotuje prepričanju, da je Mehika primarni vir teh kaznivih dejanj.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi ponovno potrdil zavezanost Kube politiki ničelne tolerance do vseh oblik trgovine z ljudmi. Poudaril je nacionalno strategijo proti temu kaznivemu dejanju, ki se odraža v strogem pristopu države do boja proti temu pojavu.

Predsednika narodnih skupščin Kambodže, Khuon Sudary, in Kube, Esteban Lazo, sta z zadovoljstvom potrdila stalen razvoj dvostranskih odnosov med državama. Srečanje med predsednikoma zakonodajnih teles se je zgodilo v letu, ko sta obe državi poudarili kontinuiteto in rast medsebojnih vezi.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Čile je izdal rdeče opozorilo in začel z evakuacijo vzdolž celotne obale zaradi tveganja za cunami, ki ga je sprožil potres z magnitudo 8,8 ob obali Rusije. Čilski predsednik Boric je ob tem izdal tudi sporočilo za javnost.

Esteban Lazo Hernández, predsednik kubanske nacionalne skupščine ljudske moči in državnega sveta, se je udeležil šeste svetovne konference predsednikov parlamentov, ki jo je organizirala Medparlamentarna unija (UIP). Konferenca je potekala od torka, 29. julija, do 31. julija.

Kuba je v Združenih narodih ponovno poudarila svojo podporo palestinski zadevi in se zavzela za trajen, pravičen in splošen mir na Bližnjem vzhodu v skladu z mednarodnimi resolucijami. Hkrati je Španija prek svojega zunanjega ministra Joséja Manuela Albaresa v ZN podprla vzpostavitev palestinske države, poudarjajoč rešitev dveh držav (izraelske in palestinske) kot "edino možno pot do miru".

Dr. Zapata, kubanski zdravnik, ki je pred tremi leti pobegnil z medicinske misije v Braziliji in legalno vstopil v ZDA, je bil pridržan s strani agencije ICE v Teksasu. Od tam pošilja obupane klice na pomoč, saj raje umre, kot da bi se vrnil na Kubo, kjer se sooča z resnimi tveganji. Njegova zgodba poudarja dramo številnih migrantov, ki so v migracijskem limbu kljub prošnjam za zaščito.

Več držav Latinske Amerike, vključno s Kubo in Nikaragvo, je obeležilo 71. obletnico rojstva pokojnega venezuelskega voditelja Huga Cháveza. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je Cháveza spomnil na družbenem omrežju X, medtem ko so Venezuelci organizirali pohode v spomin na njegovo zapuščino in proslavili nedavno volilno zmago. V Nikaragvi sta sopredsednika Daniel Ortega in Rosario Murillo vodila spominski dogodek, kjer je Ortega Cháveza celo označil za 'svetnika' in mu pripisal odsotnost zlobe. Ortega je ob tej priložnosti tudi čestital venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru za njegovo 'izredno volilno zmago', poudarjajoč, da vsaka zmaga ljudstev predstavlja poraz za 'imperialiste'.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Prvi neposredni let iz ruske prestolnice Moskve v Pjongčang, glavno mesto Severne Koreje, je uspešno pristal. Novico je potrdila letalska družba Aeroflot, ki je tudi državno letalsko podjetje Rusije. Let je pristal v Demokratični ljudski republiki Koreji (DLRK).

Dve vodilni izraelski nevladni organizaciji, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, sta Izrael obtožili izvajanja genocida v Gazi na podlagi lastnih preiskav, ki so zajele več kot 20 mesecev političnih izjav, statistik in dogodkov. Medtem ko Izrael trdi, da je začel distribucijo pomoči s 120 tovornjaki in omogočil prehod prvih tovornjakov z mednarodno pomočjo preko mejnega prehoda Rafah, palestinske nevladne organizacije vztrajajo, da zračna pomoč ne bo končala lakote in zahtevajo ponovno odprtje mejnih prehodov. Medtem ko so nekateri tovornjaki s pomočjo uspeli vstopiti na območje, so zabeležili tudi smrti ljudi, ki so iskali pomoč, med izraelskimi napadi.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.